Leilani Sailers
leilani_sailers_glava_2-1DomovJadrniceDodatna opremaDobavaKontaktO nas
English Slovenščina Deutsch Magyar Hrvatsko
o jadranju za začetnike lokacije fotogalerija

povezave


 Vreme
 Agencija RS za
 okolje

 Uprava za
 pomorstvo

 Jadralna zveza  Slovenije
 Jadralec.info
 Jadranje.com

Prijatelji:

Lektoriranje net tirr_banner_mali.gif, 4 kB RTV.SI Slo-podnapisi.net studiofaca_portal.gif, 1 kB

Dobrovnik media

DVŠ Skipper Marina
DVŠ Skipper Marina

Avtošola Go-Go
Avtošola Go-Go

Hrvaška

Jadransko morje

Jadransko morje
Satelitski posnetek

Splošno: Hrvaška obala Jadranskega morja je med jadralsko najbolj priljubljenimi lokacijami zaradi številnih otokov in zalivov. Ker je Jadransko morje hkrati zaprto v dokaj ozek zaliv med Apeninskim in Balkanskim polotokom, oboje omogoča dovolj mirnih in pred visokimi valovi zaščitenih lokacij vzdolž celotne hrvaške obale, primernih tudi za dnevno jadranje.
Kje je: Del Sredozemskega morja, deli Apeninski polotok (Italijo) in Balkanski polotok (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Albanija, Grčija).
Statistični podatki: : Površina celotnega Jadranskega morja 160.000 km2, dolžina 800 km, širina 150 km, globina severni del redko več kot 50 m, največja globina južno od Dubrovnika 900 m, povprečna globina 250 m, slanost 38,3 promila presega povprečje Sredozemskega morja, skupna dolžina obale 3.737 km, skupaj z obalami otokov pa 7.867 km.
Vremenske razmere: Sredozemsko podnebje.

Roža vetrov na Jadranu

Burin – nočni termični veter, ki piha s kopnega proti morju. Piha samo v bližini obale, od sončnega zahoda do sončnega vzhoda iz smeri sever-severovzhod (NNE) do vzhod-severovzhod (ENE).
Burja – eden najbolj znanih in za Jadran značilnih vetrov. Je suh, mrzel in sunkovit veter. Ustvari ostre valove, ki se lomijo in penijo. Najpogosteje piha iz severovzhoda (NE), lahko pa kjerkoli med severom (N) in vzhodom (E). Nastane, ko se razvijeta dve področji zračnega pritiska nad srednjo Evropo in Jadranom ali Sredozemljem. Pojavlja se lahko tudi kot lokalna burja, ki nastane zaradi ohlajanja zraka nad kraškimi dolinami, hladen zrak pa se potem vali prek sedel in gorskih grebenov. Taka burja zapiha iznenada, je kratkotrajna, pogosto pa tudi zelo močna. Burja piha čez vse leto, predvsem pa pozimi. Lahko traja od nekaj ur (prevsem poleti), nekaj dni, pa vse do teden ali dva (predvsem pozimi). Najbolj znana območja z močno burjo so Tržaški zaliv, Kvarner, Senjska vrata, Klis, Vrulje pri Makarski.
Levante – v severnem Jadranu prehoden, vlažen veter, ki piha z vzhoda (E). Značilen je predvsem za zimski čas. Nastane v brezvetrju in preide v burjo ali jugo.
Jugo – topel in vlažen veter, ki piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE). Spremlja ga oblačno vreme, pogosto tudi padavine. Močneje in pogosteje piha v južnem Jadranu, v severnem Jadranu pa navadno od marca do junija. Povprečna moč je 4-5 boforov. Poleti traja do tri dni, pozimi pa tudi do devet dni, s kratkimi prekinitvami celo do tri tedne. Jugo močno razburka morje, vendar so valovi pravilnejše oblike ter pri isti višini daljši od valov, ki jih povzroči burja, zato se manj lomijo. Ni tako nevaren kot burja, ker piha enakomerno in ne nastopa nenadoma, nevihtno moč pa doseže šele tretjega dne.
Oštro – prehoden in kratkotrajen veter, ki piha iz južne (S) smeri.
Maestral – prijeten, priobalni, dnevni termični veter, ki piha z morja proti kopnemu. Ob slovenski obali piha iz smeri zahod-severozahod (WNW), po večjem delu Jadrana iz severozahoda (NW), na skrajno južnem Jadranu pa celo iz zahoda (W). Pihati začne po 10. uri, okrog 14. ure doseže največjo moč okrog 4 bofore in preneha pihati pred sončnim zahodom.
Lebič ali garbin – nevihtni jugozahodni (SW) veter, ki ga spremljajo močne padavine. Poleti nastane kot veter lokalne termične nevihte. V drugih letnih časih ima izrazite ciklonalne (frontalne) karakteristike. Ustvarja velike valove in ogroža tista pristanišča, ki niso zavarovana pred jugozahodnimi vetrovi.
Ponente – nevihtni veter, ki piha iz zahodne (W) smeri.
Tramontana – kratkotrajen prehodni veter, ki piha s severa. Piha v vseh letnih obdobjih. Lahko je močan in nevaren. Običajno preide v burjo.
Marine, privezi, jadralni klubi: V Hrvaški obstaja okoli 50 marin s kapaciteto 13.200 privezov v morju in prek 4.500 suhih privezov. 21 od teh marin je t. i. ACI marin, ki poleg običajnih storitev nudijo tehnični servis, restavracije, trgovine, pralnice ipd. Spuste za splovitev dnevne jadrnice najdemo vzdolž celotne obale v večini krajev, privezi so (poleg marin) mogoči v skorajda vseh obljudenih zalivih.

Sponzor:

Domov   |   Na vrh strani   |   Kontakt

Novice

26. Apr. 2007:
Z nekaj zamude Leilani Sailers vendarle v novih prostorih v Selnici pri Mariboru.

Vabimo vas, da sodelujete v spletni anketi, ali vas zanima nakup dnevne jadrnice, in da nam pošljete svoje odzive na LS-15


Anketa

Ali vas zanima nakup dnevne jadrnice?

Da.
Ne.


Če vas zanima, kolikšna cena dnevne jadrnice je za vas sprejemljiva?

manj kot 5000 EUR
5000 EUR
6000 EUR
7000 EUR
8000 EUR
9000 EUR
več kot 10000 EUR


  Rezultati ankete >>>





 2006 Timarr sistemi - vse pravice pridržane.      Oblikovanje: Timarr sistemi, Tine Marinšek s.p.  Apache server